Mednarodni projekt Think Globally, Act Locally (TGAL 2)
Proaktivni gimnazijci v akciji
Vemo, da znajo drugogimnazijci debatirati, se udeleževati alpskih konvencij in MUN konferenc. Še
večji izziv je videti naše dijake v akciji. V akcijah, kjer so tudi sami pobudniki, snovalci in izvajalci.
Kjer pokažejo miselnost iz naslova projekta in miselnost realizirati v praksi. Kako lahko delujejo-mo
lokalno? Odgovorno? Trajnostno? Zadali smo si ambiciozen plan.
Dvoletni projekt z enakim imenom je bil uspešen, zato smo uspešno kandidirali za nadaljevanje do
leta 2026. Glavni cilj projekta ostaja: delovati v lokalnem okolju, z mislimi na globalne probleme,
trajnostno in odgovorno do družbe in narave z učinki v praksi. Projekt smo razširili na petega
partnerja in državo. Šolam iz urbanega okolja iz Maribora, Bratislave, Krakova in Gjovika na
Norveškem se je priključila šola iz ruralnega kraja Valderrobres blizu španskega Sredozemlja.
Razpravljanje o globalnih problemih je »moderno«. Zato smo veseli, da smo opravili še koristne akcije
na terenu v vseh državah. Delovati trajnostno v naravi je v našem projektu pomenilo sodelovati v
pogozdevanju področja s slabšo kakovostjo zraka. V naravo smo se podali peš, s kolesi in na smučeh
ter prebivali v šotorih z odgovornostjo do začasnega bivanjskega okolju.
Mnoge akcije na področju prostovoljstva smo izpolnili v ljudski kuhinji in v druženju z varovanci
zavetišča za brezdomne. Otrokom imigrantom pa smo nudili učno pomoč. Tako smo sodelovali z
nekaterimi nevladnimi organizacijami kot sta Karitas, tudi z Društvom slovenske filantropije ter z
domom za starejše Idila iz Jarenine.
V letošnjem letu se je k projektu prijavilo 30 dijakov. Njihovo sodelovanje na različnih področjih je
spodbujano s strani mentorjev. Še bolj cenjeni pa so vzgibi in akcije, ki prihajajo neposredno iz vrst
dijakov. Celoletno sodelovanje in proaktivni pristop pomeni, da lahko izkušnje izmenjajo tudi z
drugimi dijaki partnerskih šol. Njihovo sodelovanje v zvezi s tematiko projekta poteka na družbenem
omrežju. Prav tako pa spoznavajo primere dobrih praks na mednarodnih izmenjavah.
Enega izmed njih se je udeležilo 6 dijakov na Norveškem v februarju. Tokrat sta bila z njima
profesorja Katja Holnthaner Zorec in Matjaž Črček. V Gjoviku, kjer je bila prva izmenjava od petih, se
soočajo z izginjanjem gozda zaradi komercialnih namenov. Ker so Norvežani izredno povezani z
naravo, se je tudi tam sprožil aktivizem in okoljevarstvene pobude. Razvoj družbe namreč ne sem biti
neposredno povezan s krčenjem gozdnih površin.
Naslednja izmenjava bo potekala aprila na Slovaškem. Do takrat nas čaka kar nekaj akcij, ki so
permanentne in so nastale iz iniciative dijakov in njihovih zaznav potreb družbe v njihovem lokalnem
okolju.
Dom za starostnike: Idila
Vodja aktivnosti: Zala Majal
Vsako sredo se 10 dijakov sreča z 10 stanovalkami doma Idila, ki so stare med 80 in 91 let. Vsakič jih
presenetimo z različnimi aktivnostmi, ki obogatijo naše druženje. Pri prvem srečanju smo se
spoznavali skozi poezijo, kar je odprlo vrata iskrenim pogovorom in delitvi naših zgodb. Na drugem
srečanju, ob prazniku zaljubljenih, smo pripravili ustvarjalne delavnice: barvali smo pobarvanke in
mandale, izrezovali okraske ter krasili jedilnico. Ob tem smo se odlično zabavali in stkali nova
prijateljstva. Gospe so delile zanimive zgodbe o svojem življenju in o tem, kako so ljudje v preteklosti
živeli. Naslednjič pa nas bodo presenetili oni: pripravljalo namreč delavnico peke kruha! Medtem ko
bo kruh vzhajal, se bomo zabavali z družabnimi igrami in zapeli kakšno pesem. Vsako srečanje je
priložnost za nova spoznanja in nepozabne trenutke, ki bogatijo tako nas dijake kot tudi naše starejše
prijatelje.
Klub TGAL na šoli in ozaveščanje o potrebah družbe
Dijaki II. gimnazije so v tem letu redno sodelovali s Karitasom in Društvom filantropije. Učna pomoč
pod okriljem Karitasa poteka ob torkih in se ga udeležuje 4 – 6 gimnazijcev. Enako velja za druženje z
imigranti iz Kosova, Ukrajine, Rusije in Albanije, ki poteka ob petkih v društvu filantropije. Nekatere
dejavnosti so nastale iz lastne iniciative dijakov, ki so zaznali potrebe družbe. Dijaki so tudi odločeni,
da bodo aktivnosti predstavljene tudi tistim, ki jim prostovoljstvo ni blizu. Ozaveščanje o problemih
družbe je lahko skupna tematika mladine pri celostnem razvoju. Še posebej kadar smo soočeni s
pomankanjem empatije.