NORVEŠKA – Proaktivni gimnazijci v akciji

Vemo, da znajo drugogimnazijci debatirati, se udeleževati alpskih konvencij in MUN konferenc. Še
večji izziv je videti naše dijake v akciji. V akcijah, kjer so tudi sami pobudniki, snovalci in izvajalci.
Kjer pokažejo miselnost iz naslova projekta in miselnost realizirati v praksi. Kako lahko delujejo-mo
lokalno? Odgovorno? Trajnostno? Zadali smo si ambiciozen plan.

Dvoletni projekt z enakim imenom je bil uspešen, zato smo uspešno kandidirali za nadaljevanje do
leta 2026. Glavni cilj projekta ostaja: delovati v lokalnem okolju, z mislimi na globalne probleme,
trajnostno in odgovorno do družbe in narave z učinki v praksi. Projekt smo razširili na petega
partnerja in državo. Šolam iz urbanega okolja iz Maribora, Bratislave, Krakova in Gjovika na

Norveškem se je priključila šola iz ruralnega kraja Valderrobres blizu španskega Sredozemlja.
Razpravljanje o globalnih problemih je »moderno«. Zato smo veseli, da smo opravili še koristne akcije
na terenu v vseh državah. Delovati trajnostno v naravi je v našem projektu pomenilo sodelovati v
pogozdevanju področja s slabšo kakovostjo zraka. V naravo smo se podali peš, s kolesi in na smučeh
ter prebivali v šotorih z odgovornostjo do začasnega bivanjskega okolju.
Mnoge akcije na področju prostovoljstva smo izpolnili v ljudski kuhinji in v druženju z varovanci
zavetišča za brezdomne. Otrokom imigrantom pa smo nudili učno pomoč. Tako smo sodelovali z
nekaterimi nevladnimi organizacijami kot sta Karitas, tudi z Društvom slovenske filantropije ter z
domom za starejše Idila iz Jarenine.

V letošnjem letu se je k projektu prijavilo 30 dijakov. Njihovo sodelovanje na različnih področjih je

spodbujano s strani mentorjev. Še bolj cenjeni pa so vzgibi in akcije, ki prihajajo neposredno iz vrst
dijakov. Celoletno sodelovanje in proaktivni pristop pomeni, da lahko izkušnje izmenjajo tudi z
drugimi dijaki partnerskih šol. Njihovo sodelovanje v zvezi s tematiko projekta poteka na družbenem
omrežju. Prav tako pa spoznavajo primere dobrih praks na mednarodnih izmenjavah.
Enega izmed njih se je udeležilo 6 dijakov na Norveškem v februarju. Tokrat sta bila z njima
profesorja Katja Holnthaner Zorec in Matjaž Črček. V Gjoviku, kjer je bila prva izmenjava od petih, se
soočajo z izginjanjem gozda zaradi komercialnih namenov. Ker so Norvežani izredno povezani z
naravo, se je tudi tam sprožil aktivizem in okoljevarstvene pobude. Razvoj družbe namreč ne sem biti
neposredno povezan s krčenjem gozdnih površin.
Naslednja izmenjava bo potekala aprila na Slovaškem. Do takrat nas čaka kar nekaj akcij, ki so
permanentne in so nastale iz iniciative dijakov in njihovih zaznav potreb družbe v njihovem lokalnem
okolju.

SLOVAŠKA – Na papirju in z besedo, na terenu in v živo

Drugi teden aprila je bila druga izmenjava projekta s poudarkom na aktivizmu. Na prvi izmenjavi na Norveškem je bila tema izginjanje gozda. Številne nevladne organizacije (Non goverment organisation NGO) na Slovaškem pa so tokrat predstavile svoje dejavnosti. Še več. Čistili smo območja ob Donavi za razvoj bio-diverzitete območja in spoznavali aktivizem mladih v, kot pravijo, politično nestabilnem okolju. Kritično razmišljanje in akcija sta glavni poudarek projekta. Tudi na Slovaškem.
Več kot 30 dijakov je spoznavalo drug drugega in omenjene teme. Prišli so iz petih držav partneric v projektu. Tkale so se vezi in nova prijateljstva. Norvežani, Španci, Poljaki, Slovaki in Slovenci smo si bili enotni. Prostovoljstvo ne rabi reklame, služi okolju in posamezniku, ki lahko doda svoj doprinos. A širiti zavest o možnosti pomoči potrebnih v naravi in v družbi, je tudi eden izmed ciljev projekta. Na vseh šolah smo se izrekli za ustanovitev kluba TGAL, ki bo to prevzel poslanstvo: trajnostno in odgovorno udejstvovanje. Ne samo na papirju in z besedo. Tudi v živo in na terenu.
Z veseljem lahko dodamo, da aktivizem na naši šoli bije močno in s polnimi pljuči. Obljubili smo, da bodo dijaki sodelovali celo leto in ne samo v času izmenjav. Izmenjave so samo »krema na torti« in služijo kot izmenjava izkušenj in dobrih praks. Teh imamo mi veliko.
Trikrat smo obiskali dom starejših v Jarenini in dvakrat v Radgoni. Naši dijaki so nudili pomoč na Karitasu vsem uka željnim otrokom z učnimi problemi. V okviru društva Filantropija pa smo se družili z otroki imigrantov. Sedaj pa smo zelo aktivni tudi v okviru projekta Unified Champion Schools (UCS). Projekt združuje učence in dijake rednih oddelkov in otrok s posebnimi potrebami. Trenutno se udeležujemo treningov in prireditev v plavanju, teku in košarki.
Pred nami je veliko idej in izzivov, ki bodo usmerjeni v korist okolja. Projekt traja dve leti in pol, priložnosti za dobra dela bo veliko. Čas za nova prijateljstva bo vsekakor tudi ena izmed prioritet Erasmus + projekta. Preverite sami.

Matjaž in Polona Vehovar, prof. in vodja projekta na II. gimnaziji Maribor

POLJSKA

ŠPANIJA

SLOVENIJA