splošna gimnazija
Komu je namenjen?
Dijakom, ki želijo pridobiti znanje in preizkusiti svojo ustvarjalnost ter nadaljevati študij na univerzi.
Kakšni so pogoji vpisa?
Sprejem na II. gimnazijo je možen s končano devetletno osnovno šolo. V primeru omejitve vpisa se upoštevajo točke zbrane z zaključnimi ocenami obveznih predmetov v 7., 8. in 9. razredu osnovne šole. Kriteriji v primeru povečanega vpisa se lahko z leti spreminjajo.
Koliko dijakov/leto?
168.
Zakaj na II. gimnazijo?
Dijaki II. gimnazije imajo možnost pridobiti čvrsto izobrazbeno podlago v sodobno opremljenih učilnicah za nadaljnji študij. Ob tem lahko dijaki sodelujejo v najrazličnejših izvenšolskih dejavnostih ter s tem razvijajo svoje potenciale. Imajo tudi možnost izmenjave znanja in izkušenj z dijaki šol v tujini.
Opis
Program splošne gimnazije je sestavljen iz obveznih štiriletnih predmetov, obveznih predmetov in obveznih izbirnih vsebin. Obvezni štiriletni predmeti so:
- slovenščina,
- matematika,
- dva tuja jezika (angleščina, nemščina, francoščina, španščina …),
- zgodovina,
- športna vzgoja.
Vsi ostali predmeti, ki so napisani v predmetniku gimnazije so obvezni predmeti in jih imajo dijaki od enega do treh let. V vsakem letniku, razen v prvem, imajo dijaki na razpolago tudi nekaj ur za izbirne predmete. Ure za izbirne predmete omogočajo dijakom poglabljanje znanj pri določenih predmetih, predvsem tistih, ki jih bodo imeli na maturi. Dokončno se dijaki odločijo za izbirno skupino maturitetnih predmetov v 4. letniku.
Obvezne izbirne vsebine (OIV) so programi najrazličnejših dejavnosti, ki jih šola ponuja dijakom z namenom, da si poleg osnovnih znanj in obveznih šolskih predmetov pridobijo tudi znanja, ki zadovoljujejo njihova individualna nagnjenja in želje v skladu z njihovimi vrednotami in življenjskimi cilji. Del vsebin je obveznih za vse dijake, del vsebin pa je prosta izbira. Več …
Po končanem štiriletnem izobraževanju na gimnaziji opravlja dijak maturo. Matura je zunanji (eksterni) izpit, ki ga pod enakimi pogoji opravljajo vsi kandidati v državi. Opravlja se vsaj iz petih predmetov, ki so razdeljeni v dve skupini. Prvo skupino predstavljajo predmeti skupnega dela, ki so obvezni za vse dijake – to so slovenščina, matematika in en tuji jezik (angleščina, nemščina). V drugi skupini so predmeti izbirnega dela, ki jih izberejo dijaki glede na svoje interese. Izberejo vsaj dva predmeta, lahko tudi tri. Dijaki, ki se vpisujejo v I. letnik II. gimnazije bodo imeli možnost izbirati med sledečimi predmeti: tujimi jeziki (angleščina, nemščina, francoščina …), kemijo, biologijo, fiziko, sociologijo, psihologijo, filozofijo, zgodovino, geografijo. Po uspešno opravljeni maturi, ki je pogoj za vpis na univerzo, lahko dijak nadaljuje s študijem na univerzi.
Zakaj odločitev za športni oddelek na II. gimnaziji Maribor?
Na II. gimnaziji Maribor imamo izkušnje, želimo si vrhunskih rezultatov in razmišljamo tudi o prihodnosti. To potrjuje dejstvo, da smo v vseh teh letih pripomogli, da so šolanje zaključili tudi športniki, ki so za učenje imeli res zelo malo časa, postali pa so vrhunski športniki in ime Slovenije ponesli v svet ter še danes zastopajo našo državo na največjih športnih tekmovanjih ‒ Ilka Štuhec, Polona Hercog, Boštjan Kline, Klemen Kosi, Tjaša Stanko, Katja Fain …
Kot se lahko sliši, je II. gimnazija Maribor težka šola; resnica je, da ni nič težja in nič lažja od ostalih gimnazij, kajti program je identičen in na koncu vse čaka splošna matura. V športnih oddelkih pri nas maturo opravi kar 99 % vseh vpisanih dijakov, ob tem so vsakomur dane možnosti, da na športnem področju v štirih letih pokaže kar največ in postane vrhunski športnik z opravljeno maturo, kajti športna kariera se nekoč konča, zato je treba razmišljati tudi o prihodnosti.
Zavedamo se, da je šport pomemben del družbenih procesov, da so športniki vzor mladim in starim, zato ne morejo in ne smejo biti odrinjeni na rob družbe, brez izobrazbe in brez prave perspektive. Športniki ste skupina, ki potrebuje določene prilagoditve izobraževalnega procesa, saj zaradi pogoste odsotnosti od pouka ne zmorete opravljati vseh obveznosti, ki jih izobraževalni proces od vas zahteva; II. gimnazija Maribor vam to omogoča.
Oddelek na šoli je športno heterogen, prevladujejo pa olimpijski športi, zato trenažni proces in tekmovalni ritem potekata celo koledarsko leto, to pa velja tudi za delo v šoli. Športno najbolj nadarjenim in najuspešnejšim športnikom smo na razpolago vsaj 350 dni v letu za različne individualne ure ‒ konzultacije in preverjanje znanja. Kar zmorejo športniki, zmoremo namreč tudi mi, učitelji.
V zadnjih mesecih vsi izpostavljajo izobraževanje na daljavo; v športnih oddelkih na naši gimnaziji ga poznamo že več kot 10 let. Izvajamo ga tudi za športnike, ki so zaradi svoje športne kakovosti po 2. ali 3. letniku podpisali profesionalne pogodbe s klubi v tujini, tam trenirali in igrali, kljub temu pa ob tem uspešno zaključili šolanje in opravili maturo.
Obrazci za vpis v športni oddelek:
Potrdilo-nacionalne-panozne-sportne-zveze-za-vpis-v-sportni-oddelek
IBO-POSLANSTVO
IBO si prizadeva ustvariti program, ki bi dijakom omogočal, da bi se razvili vedoželjne, strpne in sočutne ljudi, ki bi pomagali pri ustvarjanju lepšega sveta in miru v svetu – z medkulturnim razumevanjem in spoštovanjem. S tem namenom IBO sodeluje s šolami, vladnimi in mednarodnim organizacijami, ki ji pomagajo pri razvijanju zahtevnih učnih programov na področju mednarodnega izobraževanja in pri natančnem ter temeljitem preverjanju znanja. Ti programi po vsem svetu spodbujajo dijake k različnim aktivnostim, razvijanju sočutja in vseživljenjskemu učenju, pa tudi K razumevanju in sprejemanju drugih, drugačnih ljudi.
Dijak si izbere en predmet iz vsake skupine in en dodaten predmet iz šeste skupine ali 2.,3. ali 4. skupine. Poleg tega morajo dijaki izdelati razširjeni esej (Extended Essay), obiskovati predmet Teorija vedenja / znanja (Theory of Knowledge – TOK) in sodelovati pri ustvarjalnih in športnih dejavnostih ter socialnem delu (CAS) – Creativity, Activity, Service, kar je podobno OIV. Tudi dijaki mednarodne mature zaključijo izobraževanje z maturitetnimi izpiti.
KONTAKT: Mateja Fošnarič, koordinatorica mednarodne mature
Email: mateja.fosnaric@druga.si
Telefon: 00 386 (0)2 33 04 434
Uradne ure:
Ponedeljek: 10.15–15.15
torek: 10.15–12.00
ALUMNI
Po opravljenem programu Mednarodne mature dijaki prejmejo dvojezično diplomo, s katero se lahko vpišejo na univerze v Sloveniji kot tudi v tujini. Imetnik diplome lahko kandidira povsod po svetu, vključno z najimenitnejšimi evropskimi in ameriškimi univerzami. Dijaki, ki so končali program Mednarodne mature na II. gimnaziji Maribor, so sedaj uspešni na tujih univerzah, kot so Univerza v Cambridgeu, Univerza v Oxfordu, IMPERIAL College in UCL v Londonu, , University of St. Andrews, Glasgow in Edinburgh na Škotskem, Utrecht in Amsterdam na Nizozemskem, Dunaju v Avstriji, Berlin, Mannheim, Nürenberg in München v Nemčiji ter drugih univerzah po svetu kot so New York University v Abu Dhabiju, Stanford, Barkeley in Harvardu v ZDA.
REZULTATI MEDNARODNE MATURE NA II. GIMNAZIJI
V spodnji tabeli so nanizani rezultati dijakov mednarodne mature za zadnjih šest let. Zapisano je povprečno število točk, število dijakov s 45 točkami in število dijakov z več kot 40 točkami.
TABELA 1: Prehodnost na maturi v obdobju 2016 – 2021:
2016 | 2017 | 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | |
Povprečno število točk na maturi dijakov, ki so opravili maturo | 38,8 | 39,0 | 40,0 | 37,8 | 38,9 | 42,0 |
Dijaki, ki so dosegli vseh 45 točk | 0 | 0 | 0 | 3 | 1 | 8 |
Dijaki, ki so dosegli 40 točk in več | 18 | 13 | 17 | 16 | 19 | 25 |
ALUMNI
Po opravljenem programu Mednarodne mature dijaki prejmejo dvojezično diplomo, s katero se lahko vpišejo na univerze v Sloveniji kot tudi v tujini. Imetnik diplome lahko kandidira povsod po svetu, vključno z najimenitnejšimi evropskimi in ameriškimi univerzami. Dijaki, ki so končali program Mednarodne mature na II. gimnaziji Maribor, so sedaj uspešni na tujih univerzah, kot so Univerza v Cambridgeu, Univerza v Oxfordu, IMPERIAL College in UCL v Londonu, , University of St. Andrews, Glasgow in Edinburgh na Škotskem, Utrecht in Amsterdam na Nizozemskem, Dunaju v Avstriji, Berlin, Mannheim, Nürenberg in München v Nemčiji ter drugih univerzah po svetu kot so New York University v Abu Dhabiju, Stanford, Barkeley in Harvardu v ZDA.