Šola – Ambasadorka projekta EU parlamenta

/Šola – Ambasadorka projekta EU parlamenta
Šola – Ambasadorka projekta EU parlamenta2018-05-21T11:53:01+00:00
PREDSTAVITEV PROGRAMA ŠOLA AMBASADORKA EVROPSKEGA PARLAMENTA

II. gimnazija Maribor se je v letošnjem letu pridružila programu Šola ambasadorka Evropskega parlamenta, ki je namenjen ozaveščanju in izobraževanju učiteljev in dijakov o Evropski uniji ter usposabljanju za aktivno državljanstvo. V tem šolskem letu ga bo Evropski parlament prvič izvedel v Sloveniji skupaj s Socialno akademijo in Fakulteto za družbene vede.

Kako šola postane ambasadorka Evropskega parlamenta?

Šola izkaže interes po sodelovanju Informacijski pisarni Evropskega parlamenta v Ljubljani, ki opravi izbor šol, ki se programu želijo pridružiti.

Učitelji, ki na šoli izvajajo program se udeležijo dveh seminarjev.

Med šolskim letom šola izvede naslednje aktivnosti:

  • Učitelji in dijaki predelajo gradivo, ki so ga pripravili v programski ekipi programa EPAS.
  • Šola izvaja izobraževalne dejavnosti za ozaveščanje o evropski parlamentarni demokraciji, političnem odločanju in vrednotah evropskega državljanstva.
  • Sodelujoča šola v svojih prostorih vzpostavi informacijsko točko o Evropskem parlamentu in Evropski uniji.
  • Ob dnevu Evrope, 9. maja, vsaka sodelujoča šola pripravi poseben dogodek.

S sodelovanjem v programu naši dijaki: 

  • okrepijo znanje in kompetence, npr. kritično mišljenje ali politično-državljansko osveščenost, ki so bistvenega pomena na njihovi poti do dejavnih in odgovornih državljanov,
  • učitelji mentorji programa dobijo možnost dveh strokovnih usposabljanj ter prejmejo gradivo in podporo s strani organizatorjev za izvedbo programa na šoli,
  • sodelujoča šola pošlje vsaj enega dijaka na simulacijo delovanja Evropskega parlamenta v Strasbourg, ki se izvaja v okviru programa Evrošola,
  • sodelujoči učitelji se vključijo v evropsko platformo za učitelje, ki omogoča izmenjave in partnerstva na evropski ravni. Najboljši učitelj ima kasneje možnost sodelovanja na seminarju za učitelje v Bruslju,
  • dijaki vključenih šol sodelujejo na dogodkih Informacijske pisarne.

Aktivnosti v šolskem letu 2017/2018 

V tem šolskem letu (2017/2018) je 27 dijakov četrtega letnika obiskovalo izbirni predmet Evropske študije v obsegu 35 ur. V okviru 21 ur so dijaki spoznavali osnove delovanja EU in sicer pod naslovi Zgodovina EU in začetek evropskih integracij, Širitev Eu, glavni projekti EU, simboli EU, institucije in delovanje institucij v EU, pristopanje Slovenije k EU, prednosti in slabosti EU, dileme in dvomi v EU, prihodnost EU in večjezičnost v EU. Dijaki so v okviru 14 ur predelali temo in o izbrani temi pripravili raziskovalni esej, ki so ga predstavili sošolcem. Dijaki so izbrali naslednjo tematiko: Študent v Evropi, S trebuhom za kruhom v EU, Organiziran kriminal: droga, prostitucija, ponarejanje, Odnos do etničnih skupin v EU, Globalna kriza pustoši v EU, Ekologija v EU, Vloga EU na območju Bližnjega Vzhoda, Potrošništvo v EU, Ali evropski mladini lahko očitamo državljansko neaktivnost?, Ali je EU odpravila revščino?, Mladi v akciji: prostovoljno delo v EU in Lov na službo.

12. oktobra 2017 so se 3 dijakinje II. gimnazije (Vita Volgemut, Špela Rojht in Stella Kociper) in mentorica mag. Barbara Bedenik udeležile Eurošole v Strasbourgu v organizaciji Socialne akademije in Evropske hiše v Ljubljani.

11. novembra 2017 smo sodelovali na državnem tekmovanju o poznavanju Evropske Unije. V ekipi je sodelovalo 17 dijakov II. gimnazije. Med 38 ekipami, ki so prihajale iz 30-ih srednih šol iz celotne Slovenije, smo osvojili 2. mesto. Tekmovanje je bilo ekipnega značaja, sestavljeno iz kviza na temo EU, v katerem so se ekipe direktno pomerile med seboj, testa o poznavanju EU, v katerem je sodelovalo 6 posameznikov, članov ekipe in izdelave videa ali lastnega izdelka na temo digitalni trg, ki so ga morali dijaki pripraviti in poslati pred samim tekmovanjem.

17. novembra 2017 smo gostili zunanjega predavatelja Zavoda PIP, gospoda Dejana Bogdana, ki je dijakom predaval o možnosti pridobivanja štipendij in o možnostih zaposlitev znotraj EU. Predavanja se je udeležilo 27 dijakov.

12. decembra 2017 smo na II. gimnaziji, skupaj z Zavodom PIP in Zvezo prijateljev mladine Maribor organizirali okroglo mizo na temo Znanje in digitalni trg. Okrogle mize so se ob udeležili predstavniki različnih organizacij. Kot uvodničarji v razpravo so na okroglo mizo bili povabljeni: Katja Koren Ošljak (vodja marketinga pri podjetju Shoutem in ambasadorka evropske iniciative Code Week v Sloveniji), dr. Benjamin Lesjak (docent na Fakulteti za management Univerze na Primorskem) in Boris Volarič (učitelj računalništva, tehnike in tehnologije, svetovalec, organizator in promotor sodobnih tehnologij v vzgoji in izobraževanju). Okrogle mize se je udeležilo 75 dijakov. Okrogla miza je bila direktno prenašana preko spletnega medija https://mariborinfo.com/.

15. decembra 2017 se je 24 dijakov in 2 spremljevalca iz II. gimnazije udeležilo srečanja Evrošole v Evropskem parlamentu v Strasbourgu. Med šestimi poročevalci, ki so sestavljali predsedstvo parlamenta, je imela II. gimnazija Maribor dve poročevalki in sicer Stello Kociper, ki je bila poročevalka in predstavnica skupine Razvojna pomoč in Vito Volgemut, ki je bila predstavnica parlamentarne skupine Prihodnost Evrope.

Dijaki (sodelovalo je 540 dijakov iz 23 držav), so se medsebojno pomerili tudi v igri EUROGAME, kjer so odgovarjali na vprašanja, ki so postavljena v vseh evropskih jezikih, o delovanju in poznavanju EU. Izmed vseh dijakov se oblikujejo (naključno) skupine po 4 dijakov (skupaj 135 ekip) in vsaka skupina poskuša v omejenem času razvozlati jezik v katerem je postavljeno vprašanje, najti med vsemi sodelujočimi nekoga, ki vprašanje lahko prevede in potem odgovoriti na zastavljeno vprašanje.

Med 135 ekipami je Nika Alenc s svojo ekipo dosegla 1. mesto, Vita Volgemut s svojo ekipo 2. mesto in Domen Leš s svojo ekipo 3. mesto v tekmovanju EUROGAME.

Potovanje v Strasbourg smo povezali z obiskom Nurnberga in Rothenburga.

22. januarja 2018 smo v okviru predmeta evropske študije obiskali Evropsko hišo v Ljubljani in Državni zbor Republike Slovenije.

V Evropski hiši nas je sprejel mag. Klemen Žumer in nam v pozdravnem govoru ob predstavitvi dela Evropske hiše in predstavništva EU v Ljubljani pojasnil tudi aktualne probleme in dosežke EU, po njegovi predstavitvi pa smo si ogledali tudi interaktivno razstavi Doživi Evropo in se medsebojno pomerili v znanju o poznavanju EU v kratkem kvizu.

Obiskali smo tudi Državni zbor Republike Slovenije, ki smo si ga tudi ogledali, sprejela pa nas je poslanka državnega zbora Vesna Vervega, nam predstavila delo poslance ter odgovarjala na naša vprašanja. Ob koncu obiska smo prisostvovali seji državnega zbora in iz balkona spremljali tisto, kar običajno vidimo na televizijskem prenosu.

9. maj 2018

Letošnji osrednji projekt, ki naj bi ga organizirali za Dan Evrope smo želeli razširiti na ves Maribor in k sodelovanju vplesti tudi druge šole. Ideja se je porodila že lani ob sodelovanju s CEZAMom iz Ruš v projektu Erazmus+.

Odločili smo se, da bomo pomagali pri izvedbi projekta  »Evropa poje skupaj / Europe sings together 2018«. Priprave na projekt so stekle že oktobra.

V sredo, 9. maja, na »Dan Evrope« smo s projektom začeli že dopoldne pred Državnim zborom Slovenije, kjer sta nas sprejela predsednik dr. Milan Brglez in generalna sekretarka državnega zbora ga. Uršula Zore Tavčar. Po petju in igranju evropske himne so si mladi, predstavniki šestih srednješolskih zborov iz Slovenije, trobilnega orkestra Brass bend Slovenija in skupina programa ERASMUS+ iz Grčije, Bolgarije, Litve, Latvije, Portugalske in Slovenije ogledali naš Državni zbor in nato obiskali še Evropsko hišo, predstavništvo Evropskega parlamenta in EU komisijo v Ljubljani. Popoldne smo se odpeljali v Maribor, kjer so na večernem koncertu v Unionski dvorani v Mariboru nastopili zbori:

  • MePZ Prve gimnazija Maribor (Polona Meke Ožinger in Maja Lutar),
  • Mladinski pevski zbor II. gimnazije Maribor (Viljem Babič),
  • MePZ III. gimnazije Maribor (Jožica Lovrenčič Lah),
  • Pevski zbor Gimnazije Ptuj (Nina Lorber),
  • MePZ Konservatorija za glasbo in balet Maribor (Peter Smolič Novak),
  • Pevski zbor Škofijske gimnazije Zavoda Antona Martina Slomška (Špela Drašler),
  • Mednarodni pevski zbor projekta ERASMUS+ (Portugalska, Litva, Latvija, Grčija, Bolgarija in Slovenija) in
  • Brass Band Slovenija (Aleksander Čonč)

Unionska dvorana, ki sicer sprejeme 350 gledalcev je bila v celoti polna, občinstvo pa je po zaključku navdušeno ploskalo nastopajočim.

II. gimnazija Maribor, je v tem projektu je zastopala Slovenijo. Poskrbeli smo, da smo omogočili logistiko znotraj projekta, vaje so potekale na naši šoli, dirigent našega zbora, Viljem Babić je vodil glasbene delavnice za vse udeležence ERASMUS+ iz šestih držav, prof. Saša Mikič je pomagal pri organizaciji srečanja za Evropsko hišo v Ljubljani.

Pri izvedbi  projekta so sodelovali še Narodni Dom Maribor, ki je pomagal pri izvedbi koncerta, JSKD Maribor in pomagal z najemom dvorane Union, Soundbiro ki je omogočil projekcijo na platno v dvorani Uniona, Pilgo z izdelavo celotne podobe projekta, snemanje filma in prenosa v živo s koncerta.

O našem projektu je poročala RTV SLO v prispevku  prvem dnevniku 9. maja 2018

https://4d.rtvslo.si/arhiv/dnevnik/174537871 in  regionalna televizija RTS24 v prispevku 10. maja 2018 http://rts24.si/2018/lokalno/dogodki/koncert-evropa-poje-skupaj-ob-dnevu-evrope/

II. gimnazija Maribor si je v lanskem šolskem letu med prvimi šolami v Sloveniji pridobila status ambasadorke evropskega parlamenta.

Naloga šole, ki si je pridobila ta status je izvajanje dejavnosti, ki med dijaki širijo ideje in vrednote EU.

V tem šolskem letu je bilo prvič razpisano državno tekmovanje v poznavanju EU in njenega delovanja.

V tekmovanju je sodelovalo 38 ekip iz 30 srednih šol iz celotne Slovenije. Na tekmovanju, ki je bilo ekipnega značaja in sestavljeno iz kviza na temo EU, v katerem so se ekipe direktno pomerile med seboj, testa o poznavanju EU in izdelave videa ali lastnega izdelka na temo digitalni trg, je II. gimnazija Maribor je osvojila 2 mesto in se za nagrado udeležila Evrošole 2017 v Evropskem parlamentu v Strasbourgu.

EVROŠOLA – 15. DECEMBER 2017

V Evrošoli, ki je bila 15. decembra v Evropskem parlamentu v Strasbourgu, je sodelovalo 23 šol iz 22 –ih držav EU. Skupaj 540 dijakov. Iz II. gimnazije Maribor se je na Evrošolo odpravilo 24 dijakov in 2 mentorja.

Evrošola je projekt evropskega parlamenta s katerim poskuša srednješolcem predstaviti delovanje evropskega parlamenta in mladi se za en dan prelevijo v poslance evropskega parlamenta. Spoznavajo delo poslancev, tako v plenarnem delu kot v zasedanjih po komitejih. Razdelijo se v šest skupin in vsaka skupina debatira o aktualnih problemih na izbrane tematike, tokrat na teme: Okolje in obnovljivi viri energije, Varnost in človekove pravice, Razvojna pomoč, Prihodnost Evrope, Migracije in integracija in Zaposlovanje mladih.

V popoldanskem delu zasedanja predstavniki debatirajo po skupinah na katere se pripravijo že pred odhodom na Evrošolo. V času debate izberejo tudi predstavnika, ki je del predsedstva plenuma in ki predstavi stališča oblikovane skupine ter odgovarja na vprašanja v sklepnem, skupnem srečanju vseh dijakov. Dijaki na koncu vsakega poročila postavljajo poslanska vprašanja in izražajo svoje poglede na predstavljeno temo.

Med šestimi poročevalci, ki so sestavljali predsedstvo parlamenta, je imela II. gimnazija Maribor dve poročevalki in sicer Stello Kociper, ki je bila poročevalka in predstavnica skupine Razvojna pomoč in Vito Volgemut, ki je bila predstavnica parlamentarne skupine Prihodnost Evrope.

Dijaki, vseh 540 se medsebojno pomeri tudi v igri EUROGAME, kjer odgovarjajo na vprašanja, ki so postavljena v vseh evropskih jezikih, o delovanju in poznavanju EU. Izmed vseh dijakov se oblikujejo (naključno) skupine po 4 dijaki (skupaj 135 ekip) in vsaka skupina poskuša v omejenem času razvozlati jezik v katerem je postavljeno vprašanje, najti med vsemi sodelujočimi nekoga, ki vprašanje lahko prevede in potem odgovoriti na zastavljeno vprašanje.

Med 135 ekipami je Nika Alenc s svojo ekipo dosegla 1. mesto, Vita Volgemut s svojo ekipo 2. mesto in Domen Leš s svojo ekipo 3. mesto v tekmovanju EUROGAME.

Evrošola vedno pusti globok vtis na sodelujoče dijake. Skozi ta program lahko mladi spoznavajo delo evropskih poslancev in lažje razumejo način in pomen delovanja Evropskega parlamenta.

Vita Volgemut – članica predsedstva in poročevalka na temo Prihodnost Evrope

Predsedovati komiteju s 100 ljudmi je odgovorno delo, saj je potrebno zapisati vsak predlog, o njem debatirati in ga na podlagi debate zavrniti ali sprejeti. Potrebno je bilo napisati tudi porocilo, ki sem ga potem prebrala v parlamentu z vec kot 500 ljudmi. Eurošola mi je omogocila, da sem spoznala kako poteka delo poslancev in predsedstva in ugotovila, da to sploh ni lahko. Verjamem pa, da je pravim parlamentarcem s sprejemom zakonov, ki so v dobro ljudem, vse to povrnjeno. 

 

Stella Kociper – članica predsedstva in poročevalka na temo Razvojna pomoč

Moji občutki so bili precej neodločeni, saj sem bila deloma zelo ponosna na svojo predsedniško pozicijo in hkrati tudi zelo nervozna. Največji strah sem občutila tik preden sem morala predstaviti naše delo. Kasneje je trema popustila, vendar se je naval adrenalina kmalu povrnil zaradi neprijetnih vprašanj ostalih udeležencev. Posebno težko mi je bilo odgovarjati objektivno in hkrati zastopati ideje ostalih. Med nami so se pojavljale velike

razlike v miselnosti, ki smo jih morali nekako premostiti. Velik izziv je bil tudi jezik, saj vsi udeleženci niso govorili angleško. Govor so prevajali tolmači, brez katerih dogodka ne  bi mogli izpeljati. 

Nika Alenc – članica zmagovalne ekipe v tekmovanju Eurogame

Skupino smo sestavljali štirje člani, torej jaz iz Slovenije, dekle iz Portugalske in dekle iz Malte, ter fant iz Španije. Združili smo se popolnoma naključno in naš cilj je takoj bil čimprej odgovoriti na vsa vprašanja, ki so se nanašala na tematiko EU, sicer pa je bilo vsako vprašanje postavljeno v drugem jeziku. Ko smo zaključili z odgovori, smo spregovorili še par besed in se brez kakršnihkoli pričakovanj, da bodo nas čez dobre 3 ure poklicali na oder kot finaliste, razšli.

Nekaj po 17. uri so začeli razglašati skupine, ki so se uvrstile v finale. Kar naenkrat pokličejo prvega člana moje skupine in medtem, ko sem ga le mirno gledala in se čudila, da se mi zdi nekoliko znan, me sošolka potreplja po rami in me vpraša, če ni ta fant del moje skupine. Kar naenkrat se zavem, da očitno zdaj gre zares in kmalu za tem zaslišim še svoje ime. Vsi smo se le prestrašeno gledali, saj nismo vedeli, kaj nas čaka, kako bo potekal kviz v finalu… Vendar kljub temu nas je med kvizom ponovno združil ta duh timskega dela, želeli smo se potruditi in poskušali smo združiti naše znanje in ga povezati v eno. In na koncu nam je uspelo. Navdušeni in še vedno rahlo v šoku smo čakali na podelitev medalj. 

Ta dogodivščina mi bo za zmeraj ostala v spominu, saj kaj takega res nisem pričakovala, po drugi strani pa sem res vesela, da smo nasploh v celem dnevu imeli priložnost spoznati ljudi iz vseh držav EU, vzpostaviti stike z njimi, izvedeti kaj novega o njihovi kulturi in njihovem načinu življenja. Prav tako sem navdušena nad to našo zmagovalno skupino, saj smo se v tako kratkem času uspeli povezati 4 popolni tujci, ki nas je združila ta navadna igra Eurogame, ki pa bo zagotovo vsakemu od nas pustila nepozabne spomine in nas za vedno spremljala skozi življenje. In ko gledam nazaj, nič ni lepšega kot to, da ljudje, ki nas združuje Evropska unija, stopimo skupaj in sodelujemo kot celota, kjer vsak prispeva le najboljše, kar zmore.

Domen Leš – član ekipe, ki je osvojila 3 mesto.

Moja ekipa je bila naključno sestavljena iz Španke, Francozinje, Slovaka in mene. Vsi smo bili stari 17 ali 18 let, ter pripravljeni na delo in sodelovanje. Sporazumevali smo se večinoma v angleščini in skupaj rešili naloge. 

 

Saša Mikić, spec., prof.

Mentor šole Ambasadorke EP

STROKOVNA EKSKURZIJA PRI PREDMETU EVROPSKE ŠTUDIJE V DRŽAVNI ZBOR IN HIŠO EU ZA DIJAKE II. GIMNAZIJE

22. januarja 2018 so se dijaki 4. letnikov, ki so si za izbirni predmet izbrali Evropske študije, odpravili na strokovno ekskurzijo v Državni zbor Republike Slovenije in Evropske hišo.

V Evropski hiši nas je sprejel mag. Klemen Žumer in poskrbel za zelo dobro sprejeto predstavitev dela EU in nas popeljal na interaktivno predstavitev EU, aktivno pa smo se med seboj pomerili tudi v kvizu Doživi Evropo.

Pozno dopoldne smo se odpravili v Državni zbor Republike Slovenije, kjer nas je sprejela poslanka državnega zbora, Vesna Vervega. Po ogledu parlamenta in pogovoru z poslanko v prostorih Državnega sveta, smo se odpravili na sejo parlamenta, kjer smo spoznavali delo parlamentarcev.

Saša Mikić, spec., prof.

Mentor šole – ambasadorke EP

Znanje in digitalna družba

Razprava dijakov II. gimnazije MB in bralcev spletnega medija Mariborinfo.com

(vsebinska izhodišča)

Prisotni: 75 dijakov

Dijaki so se podpisali na listo prisotnosti Zavoda PIP

Prisotni gostje ob govornikih: Bojan Golčar, direktor Zavoda PIP, 4x zaposleni na zavodu PIP, Kornelija Kaurin, ZPM MB

Sodelujoči: Jani Kancler (priprava dvorane), Mitja Osojnik (pomoč pri pripravi televizijskega spletnega prenosa), Saša Mikić, soorganizator okrogle mize.

Osnovni podatki
Prizorišče II. gimnazija Maribor , Trg Miloša Zidanška 1, 2000 Maribor
Termin torek, 12.12.2017, od 13:45 do 15:00 ure
Organizatorji –          Zavod PIP,

–          II. gimnazija Maribor

–          Zveza prijateljev mladine MB,

Osrednji gosti –          Katja Koren Ošljak (vodja marketinga pri podjetju Shoutem in ambasadorka evropske iniciative Code Week v Sloveniji)

–          dr. Benjamin Lesjak (docent na Fakulteti za management Univerze na Primorskem)

–          Boris Volarič  (učitelj računalništva, tehnike in tehnologije, svetovalec, organizator in promotor sodobnih tehnologij v vzgoji in izobraževanju)

Osrednji akterji Dijaki II. gimnazije Maribor in obiskovalci spletnega medija Mariborinfo.com.
Moderator Uroš Maučec (novinar TV Idea in Planet TV)
Spletni prenos https://mariborinfo.com/
Koncept Dijaki II. gimnazije MB skozi moderirano razpravo postavljajo vprašanja osrednjim gostom. Moderator v razpravo vključuje tudi vprašanja obiskovalcev spletnega medija mariborinfo.com.

1. del (Kje smo?)

Digitalni enotni trg je ena izmed prioritet Evropske komisije. Optimalno delujoči enotni digitalni trg bi lahko evropskemu gospodarstvu prinesel 415 milijard EUR in več sto tisoč novih delovnih mest. Enotni digitalni trg, ki pomeni odmik od sedanjih 28 nacionalnih trgov EU, je usklajeno in integrirano evropsko območje brez ovir za uporabo digitalnih in spletnih tehnologij ter storitev. Je sektor, ki zajema digitalno trženje, elektronsko trgovanje in telekomunikacije, ter območje, na katerem lahko posamezniki in podjetja nemoteno in zakonito, varno in zanesljivo trgujejo, ustvarjajo novosti ter komunicirajo po sprejemljivih cenah, zaradi česar je njihovo življenje lažje. Vključujoči enotni digitalni trg ponuja tudi možnosti za državljane, saj izboljšuje dostop do informacij in kulture, povečuje njihove možnosti za zaposlitev ter spodbuja sodobno odprto obliko uprave.

Evropska komisija pospešeno odpravlja ovire za polno delovanje enotnega digitalnega trga. Tako se vlagajo napori v izboljšanje infrastrukture, posodabljanje različnih predpisov, varovanje osebnih podatkov (in spletne varnosti) ter izpostavlja pomen usposabljanja za pridobitev digitalnih znanj oz. spretnosti.

Slovenija se je po indeksu digitalnega gospodarstva in družbe (DESI), najnovejšem poročilu Evropske komisije, uvrstila na 17. mesto med 28 državami EU. Indeks digitalnega gospodarstva in družbe je sestavljen iz petih komponent, in sicer: povezljivosti, človeškega kapitala, uporabe interneta, integracije digitalnih tehnologij in digitalnih javnih storitvah. Slovenija je sicer napredovala na področju vključevanja digitalnih tehnologij v podjetjih, izboljšala so se digitalna znanja in spretnosti ter Slovenci so vključeni v različne spletne dejavnosti. Toda  povezljivost ostaja pod povprečjem EU, čemur botruje počasen prehod na uporabo hitre in mobilne širokopasovne povezave. Javne e-storitve napredujejo po zaslugi prizadevanj za odprtost podatkov. Kljub vsemu pa je Slovenija pod evropskim povprečjem, kar bi nas moralo skrbeti.

2. del (Digitalna družba)

Ustrezen nivo znanja ima za posledico kompetentne uporabnike tehnologij, aktivno državljanstvo in vključujočo digitalno družbo. Digitalizaciji se mora prilagoditi tudi izobraževanje. Očitno je, da digitalne veščine postajajo jedro pismenosti. Smo v situaciji, ko mlajše generacije obvladajo zahtevane veščine, starejše generacije pa pri tem zaostajajo. Posamezniki, ki ne uporabljajo različnih e-storitev postajajo vedno bolj družbeno izolirani. Na Poljskem je od prvega razreda naprej obvezen predmet programiranja. Najbrž se mora izobraževalni sistem prilagoditi digitalnemu razvoju, vendar mu bo zaradi velike dinamike težko sledil. Posledično se postavlja vprašanje individualne odgovornosti pri pridobivanju znanja za konkurenčnost v digitalni družbi.

3. del (Pasti digitalnega razvoja)

Nedvomno digitalni razvoj prinaša številne priložnosti. Prav tako dinamika razvoja povzroča veliko preglavic vsem tistim, ki želijo regulirati vplive digitalnega razvoja, ki se lahko ob nepremišljeni rabi, izkažejo tudi za negativne. Umetna inteligenca bo očitno prevzemala vse več nalog. Določene veščine so že ali še bodo digitalizirane.

Socialna omrežja so postala del vsakdanjika. Skoraj dve milijardi ljudi po vsem svetu uporablja Facebook. S tem ko socialnim omrežjem odstopimo svoje podatke ter z uporabo razkrivamo svoje osebne preference in lastnosti, jim ponudimo izjemno uporabne informacije, ki jih je moč uporabiti za različne namene. Slikovni material, ki ga izmenjujemo se hrani na strežnikih in postavlja se vprašanje za kakšne namene se lahko ta material v prihodnje uporabi, saj si le malo ljudi natančno prebere splošne pogoje uporabe posameznih socialnih omrežij. Tehnologija prepoznave obraza (Face recognition) bo kmalu lahko zamenjala prstne odtise. Socialna omrežja so postala leglo »lažnih novic« in nekritično prebiranje lahko povzroči težave. Mnogi strokovnjaki pravijo, da so socialna omrežja pomagala zamajati zaprte avtokratske režime, hkrati pa zaradi svoje razširjenosti prinašajo izzive tudi v etabliranih demokratičnih družbah.

4. del Razprava

Dijaki II. gimnazije so aktivno sodelovali in gostom postavljali vprašanja. Če bi načrtovali podaljšan čas okrogle mize, bi se verjetno razprava podaljšala vsaj za pol ure. Vprašanja so postavljale: Manja Koželj, Neža Borkovič, Nika Lorber, Vita Volgemut, Stella Kociper. Dijaki so dvomili v koristnost programiranja pri pouku od 1. razreda naprej, se spraševali o koristnosti povečavanja ur informatike in računalništva, predlagale več bivanja v naravi in učenja sočutnosti ter boljših medsebojnih odnosov.

Poročilo sestavil: Saša Mikić

9. maj 2018 – DAN EVROPE

Letošnji osrednji projekt, ki naj bi ga organizirali za Dan Evrope smo želeli razširiti na ves Maribor in k sodelovanju vplesti tudi druge šole. Ideja se je porodila že lani ob sodelovanju s CEZAMom iz Ruš v projektu Erazmus+.

Odločili smo se, da bomo pomagali pri izvedbi projekta  »Evropa poje skupaj / Europe sings together 2018«. Priprave na projekt so stekle že oktobra.

V sredo, 9. maja, na »Dan Evrope« smo s projektom začeli že dopoldne pred Državnim zborom Slovenije, kjer sta nas sprejela predsednik dr. Milan Brglez in generalna sekretarka državnega zbora ga. Uršula Zore Tavčar. Po petju in igranju evropske himne so si mladi, predstavniki šestih srednješolskih zborov iz Slovenije, trobilnega orkestra Brass bend Slovenija in skupina programa ERASMUS+ iz Grčije, Bolgarije, Litve, Latvije, Portugalske in Slovenije ogledali naš Državni zbor in nato obiskali še Evropsko hišo, predstavništvo Evropskega parlamenta in EU komisijo v Ljubljani. Popoldne smo se odpeljali v Maribor, kjer so na večernem koncertu v Unionski dvorani v Mariboru nastopili zbori:

  • MePZ Prve gimnazija Maribor (Polona Meke Ožinger in Maja Lutar),
  • Mladinski pevski zbor II. gimnazije Maribor (Viljem Babič),
  • MePZ III. gimnazije Maribor (Jožica Lovrenčič Lah),
  • Pevski zbor Gimnazije Ptuj (Nina Lorber),
  • MePZ Konservatorija za glasbo in balet Maribor (Peter Smolič Novak),
  • Pevski zbor Škofijske gimnazije Zavoda Antona Martina Slomška (Špela Drašler),
  • Mednarodni pevski zbor projekta ERASMUS+ (Portugalska, Litva, Latvija, Grčija, Bolgarija in Slovenija) in
  • Brass Band Slovenija (Aleksander Čonč)

Unionska dvorana, ki sicer sprejeme 350 gledalcev je bila v celoti polna, občinstvo pa je po zaključku navdušeno ploskalo nastopajočim.

II. gimnazija Maribor, je v tem projektu je zastopala Slovenijo. Poskrbeli smo, da smo omogočili logistiko znotraj projekta, vaje so potekale na naši šoli, dirigent našega zbora, Viljem Babić je vodil glasbene delavnice za vse udeležence ERASMUS+ iz šestih držav, prof. Saša Mikič je pomagal pri organizaciji srečanja za Evropsko hišo v Ljubljani.

Pri izvedbi  projekta so sodelovali še Narodni Dom Maribor, ki je pomagal pri izvedbi koncerta, JSKD Maribor in pomagal z najemom dvorane Union, Soundbiro ki je omogočil projekcijo na platno v dvorani Uniona, Pilgo z izdelavo celotne podobe projekta, snemanje filma in prenosa v živo s koncerta.

O našem projektu je poročala RTV SLO v prispevku  prvem dnevniku 9. maja 2018

https://4d.rtvslo.si/arhiv/dnevnik/174537871 in  regionalna televizija RTS24 v prispevku 10. maja 2018 http://rts24.si/2018/lokalno/dogodki/koncert-evropa-poje-skupaj-ob-dnevu-evrope/

Lucijan Vihar in Saša Mikić

AKTIVNOSTI II. GIMNAZIJE MARIBOR V OKVIRU PROGRAMA ŠOLA AMBASADORKA EVROPSKEGA PARLAMENTA

  1. V tem šolskem letu (2016/2017) je enajst dijakov četrtega letnika obiskovalo izbirni predmet Evropske študije v obsegu 35 ur. V okviru 14 ur so dijaki spoznavali osnove delovanja EU in sicer pod naslovi Zgodovina EU in začetek evropskih integracij, Širitev Eu, glavni projekti EU, simboli EU, institucije in delovanje institucij v EU, pristopanje Slovenije k EU, prednosti in slabosti EU, dileme in dvomi v EU, prihodnost EU in večjezičnost v EU. Dijaki so v okviru 10 ur predelali temo in o izbrani temi pripravili raziskovalni esej, ki so ga predstavili sošolcem. Dijaki so izbrali naslednjo tematiko: Študent v Evropi, S trebuhom za kruhom v EU, Organiziran kriminal: droga, prostitucija, ponarejanje, Odnos do etničnih skupin v EU, Globalna kriza pustoši v EU, Ekologija v EU, Vloga EU na območju Bližnjega Vzhoda, Potrošništvo v EU, Ali evropski mladini lahko očitamo državljansko neaktivnost?, Ali je EU odpravila revščino?, Mladi v akciji: prostovoljno delo v EU in Lov na službo.
  1. Med 4. in 10. marcem je na šoli potekala mednarodna izmenjava s Srbijo, Gimnazijo Kruševac. V izmenjavo je bilo vključenih 30 dijakov in dva profesorja. V ponedeljek, 06. marca smo ob 11.10 izvedli tudi uro predstavitve EU in njenega delovanja.
  1. Med 7. in 14. aprilom 2017 se je 32 dijakov II. gimnazije odpravilo na ekskurzijo po Evrospkih institucijah. V okviru ekskurzije smo obiskali: Mastricht, Brugge, Gent, Antwerpen, Bruselj, Schengen, Luksemburg, Strasbourg. 12. aprila smo bili sprejeti v Evropskem parlamentu pri evropski poslanki mag. Tanji Fajon. Gospa Fajon nam je z svojimi asistenti predstavila delovanje EU, življenje v Bruslju in njeno delovanje v EU ter odgovarjala na mnoga vprašanja, ki so ji jih predstavili dijaki.
  1. V aprilu 2017 smo z dijaki in pomočjo knjižničark, mag. Gordane Banjanin in Andreje Korenjak, prof., v knjižnici II. gimnazije vzpostavili INFO TOČKO EU, kjer lahko dijaki s pomočjo različnih publikacij in gradiv dobijo veliko informacij o delovanju EU. Material smo dobili s pomočjo program EPAS in knjig, brošur, ki smo jih uporabljali v času programa Evropski oddelki, ki smo ga na šoli imeli med leti 2004 in 2014.
  1. 9. maja, smo se v okviru projekta »Europe sings together» (Evropa poje skupaj) v okviru programa ERASMUS pridružili organizatorju, Zavodu CEZAM iz Ruš in z našim pevskim zborom počastili 9. maj, dan Evrope. Temeljna ideja projekta  je, da državljani EU  9. maja, na  »Dan Evrope», ob isti uri na javnih mestih, ulicah in parkih zapojejo in zaigrajo  »Odo radosti«  ter  tako izrazijo spoštovanje do evropske ideje. Ob dijakih II. gimnazije je nastopila tudi Vokalna skupina CEZAM,  Zbor KUD Pošta in Brass band Slovenija. V okviru projekta so sodelovali tudi gostje, mladi predstavniki Hrvaške, Litve, Grčije, Poljske, Cipra, Italije, Romunije. V projektu je sodelovalo 40 dijakov, članov Mladinskega pevskega zbora II. gimnazije in mentor Viljem Babič, prof., ob njih pa so se koncerta udeležili tudi dijaki prvih letnikov.
  1. 18. maja, smo v počastitev Dneva Evrope izdali publikacijo z naslovom Pravljice in pripovedi držav Evropske Unije. Publikacija vsebuje 28 pravljic iz 28-ih evropskih držav, ki so jih poiskali dijaki II. gimnazije. Publikacije je tudi ilustrirana z 28-imi ilustracijami. Pri pripravi knjižice, ki ima 148 strani je sodelovalo 18 dijakov in dijakinj.
  1. 22. maja smo z dijaki in somentorico, mag. Barbaro Bedenik, prof. pripravili Pravljični večer, na katerega smo povabili starše, učence in učitelje II. gimnazije. Namen dogodka je bil, da z 28 pravljicami iz 28 držav EU obeležimo Dan Evrope. Dogodka se je udeležilo 13 otrok in 22 odraslih.
  1. Konec maja smo v okviru druga.si postavili zavihek II. gimnazija, šola ambasadorka Evropskega parlamenta.

Povezava: Pravljice in pripovedi evropskih držav

Galerija slik

X