Priložnost, da se udeležimo kitajske izmenjave, se je izkazala za nepozabno. Dijaki II. gimnazije smo imeli možnost izkusiti vsakdanje življenje ‘po kitajsko’. Družine, ki so nas sprejele, so nam omogočile, da smo pri njih preživeli deset najbolj zanimivih in zabavnih dni. Največji vtis je na nas verjetno pustila kitajska kuhinja, ki pa zaradi svojevrstnosti ni primerljiva s slovensko. Ne samo hrana, tudi kitajska kultura je navduševala. Osemmilijonsko mesto Nantong, kjer smo bivali in obiskovali gostujočo šolo, nas je navduševalo na vsakem koraku. Zelo lepo so nas sprejeli tudi dijaki, s katerimi smo hitro navezali stike. Kljub izjemno različnim kulturam smo našli skupni jezik. Vzhičenost pa je bila obojestranska – slikali smo se z neznanci na cesti, z dijaki na šoli, z družinami doma, na izletih … Lahko rečem, da je naše potovanje bilo zelo dobro dokumentirano. Hvaležni smo za enkratno izkušnjo, da smo lahko videli in izkusili vse lepote Kitajske. Že najmanjše stvari nam bodo ostale v spominu, saj je že prečkanje ceste bila prava dogodivščina. Nismo samo širili obzorij, pridobili smo tudi mnogo več – prave prijatelje. Prijateljske vezi, ki so nastale na tej izmenjavi, pa bodo zagotovo tudi ostale.
Nuša Navršnik, 4. d
KITAJSKA IZMENJAVA
Med 26. marcem in 5. aprilom je potekala izmenjava s kitajsko šolo Nantong No.1 Middle School. Tokrat je 14 dijakov v spremstvu dveh profesoric odpotovalo na Kitajsko in osem dni preživelo v kitajskem mestu Nantong ter en dan v kitajski kulturni prestolnici Šanghaju. Naši dijaki so bivali pri kitajskih družinah, s čimer so lahko še bolje izkusili kitajski način življenja in na lastni koži doživeli razlike med njihovimi in našimi navadami. Ena izmed bolj izstopajočih razlik je bila ta, da v tem delu Kitajske – južno od Rumene reke – nikjer ne uporabljajo kurjave, zaradi česar so bile v hladnejših dnevih šolske učilnice in stanovanja gostiteljev precej mrzla. Toda kitajski gostitelji so se za nas resnično potrudili in v program uvrstili raznolike delavnice, na katerih smo spoznavali kitajsko umetnost in kulturo. Pohvala gre tudi našim dijakom, saj so se odlično odrezali na delavnicah kitajske kaligrafije, rezank, taijija in plesa ene izmed kitajskih narodnih manjšin. Kar nekaj časa je bilo namenjenega tudi prisostvovanju njihovemu pouku, in sicer na večih različnih šolah, med katerimi so bile tudi podružnične šole Nantong No.1 Middle School. Seveda so bile razlike med državama tudi tukaj zelo očitne. Kitajski šolski sistem učencem in dijakom enostavno ne dopušča prostega časa, saj pouk pri njih traja od sedme ure zjutraj do petih ali šestih popoldan, od ponedeljka do sobote oziroma na nekaterih šolah celo do nedelje. V času našega obiska smo obiskali tudi nekaj muzejev; prvi je bil na programu zgodovinski muzej šole Nantong No.1 Middle School, ki se nahaja znotraj šolskega kampusa, v naslednjih dneh so sledili še Muzej abakusa, Muzej modro potiskanih tkanin in Muzej mesta Nantong. Z dijaki smo obiskali še Volčji hrib, na katerem se nahaja stari daoistični tempelj, v večernih urah smo se z ladjico vozili po reki Haohe, ki s kanali obdaja stari del Nantonga, v parku Binjiang pa smo lahko videli različne skupinice povečini starejših Kitajcev, ki so vadili borilni taiji, kaligrafijo in zahodne plese. Največje navdušenje nad našim obiskom smo doživeli ravno pri skupini, ki je plesala sredi parka in seveda so skoraj vsi hoteli plesati z našimi dijaki. V provinci Jiangsu, znotraj katere se nahaja mesto nantong, je še precej ostalih krajev vrednih ogleda. Dijaki so s svojimi gostitelji obiskali različne kraje, med drugim mesto Hangzhou, kjer se nahajajo znamenite plantaže zelenega čaja, manjši kraj Rugao, ki slovi kot »kraj dolgoživosti« in od koder prihaja največ stoletnikov s celega sveta ter kraj Wuxi, kjer se nahaja park Treh kraljestev. Naš zadnji dan na Kitajskem smo vsi skupaj preživeli v Šanghaju – mestu, kjer na enem mestu sobivata staro mestno jedro in novodobni nebotičniki. Tokratna izemnjava je bila zelo uspešna, gostitelji so bili nad nami resnično navdušeni in prav tako tudi mi na njimi. V težavah, s katerimi smo se soočali v času našega obiska, so nam pomagali na vsakem koraku. Njihova gostoljubnost ter obojestransko spoštovanje in sprejemanje – kljub zelo očitnim kulturnim razlikam – sta zagotovo razloga za uspešno nadaljevanje prijateljstva med obema šolama.
Mojca Seljak,
prof. kitajščine in
direktorica Konfucijeve učilnice Maribor