UPORABA IKT PRI POUKU
Vseh 12 učiteljev, ki sodelujejo v mobilnostih Erasmus+, redno uporablja informacijsko in komunikacijsko tehnologijo (IKT). Umetno inteligenco izkoriščajo za oblikovanje učnih ur in kot orodje pri poučevanju. Vsi učitelji uporabljajo tudi spletno učilnico Google Classroom, ki jim služi za oddajo domačih nalog, sprotno spremljanje napredka in testiranje dijakov. Poleg tega v spletni učilnici nalagajo drsnice in delijo povezave do spletnih nalog, s čimer olajšujejo delo z dijaki.
IKT PRI POUKU ANGLEŠČINE
Po vrnitvi smo uspešno prenesli pridobljeno znanje v prakso pri poučevanju angleščine. V naši spletni učilnici še naprej razvijamo dodatne interaktivne vsebine, ki vključujejo AI-generirane vaje za bralno in slušno razumevanje, personalizirane povratne informacije ter možnost samostojnega preverjanja znanja. Dijake aktivno spodbujamo k uporabi AI-orodij za izboljšanje njihovih jezikovnih veščin. Prepričani smo, da je uporaba umetne inteligence pri pouku povečala motivacijo dijakov in dvignila njihovo digitalno pismenost. Mobilnost nam je omogočila tudi izmenjavo izkušenj z učitelji iz drugih evropskih držav, kar je dodatno obogatilo naše pedagoško delo in pripomoglo k vzpostavljanju stikov za nadaljnje projekte Erasmus+.
Kot primer učne ure, ki spodbuja razumevanje družbene in kulturne raznolikosti, predstavljamo uro, posvečeno Irski in njeni zgodovini. Glavni cilj je bil, da dijaki spoznajo ključne zgodovinske dogodke, obogatijo besedišče, povezano z zgodovino, ter se naučijo izražati svoje mnenje v angleščini. Ura se je začela z vprašalnikom, ki je preveril njihovo predznanje o Irski. Učitelj je uporabil zemljevid, da bi spodbudil razpravo o znanju dijakov o tej državi. Dijaki so omenili Dublin, pivo Guinness, praznik sv. Patrika in znane Irce, kar je nakazovalo na njihovo osnovno poznavanje teme. Učitelj je predstavil ključne izraze, kot so Kelti, Vikingi, velika lakota in neodvisnost, nato pa so si dijaki ogledali kratek videoposnetek o zgodovinskih dogodkih. Po ogledu so odgovarjali na vprašanja, kar je pomagalo preveriti razumevanje. Dijaki so se razdelili v manjše skupine, v katerih so razpravljali o tem, ali bi se Severna Irska morala združiti z Republiko Irsko. Vsaka skupina je pripravila argumente in predstavila svoja stališča. Razprava je bila živahna, večina dijakov se je aktivno vključila, nekateri pa so potrebovali dodatno spodbudo. Tako so dijaki spoznali raznolikost kulturne dediščine in bolje razumeli kompleksnost težav, s katerimi se sooča Irska.
Peter Cigrovski, prof., Jasna Frangež, prof.
IKT PRI POUKU MATEMATIKE IN FIZIKE
Na nedavnem izobraževanju sem pridobila dragocen vpogled v inkluzivno izobraževanje in uporabo IKT pri delu z dijaki. Spoznala sem ključna načela inkluzije in pomen sodobnih tehnologij pri ustvarjanju enakih možnosti za vse udeležence izobraževanja, ne glede na njihove posebne potrebe. Poseben poudarek je bil na digitalnih zgodbah in igrah, ki dijakom omogočajo boljše razumevanje učnih vsebin na interaktiven in motivacijski način pri pouku in tudi pri pripravah na tekmovanja.
V programu mednarodne mature je uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije ključna za reševanje problemov, zato bom pridobljena znanja neposredno integrirala v svoje poučevanje. Prav tako se zavedam, da je vedno več dijakov s posebnimi potrebami, zato so tovrstna izobraževanja ključna za moj profesionalni razvoj in izboljšanje poučevalnih pristopov. Z uporabo sodobnih metod in tehnologij bom dijakom omogočila dostopnejši in bolj kakovosten pouk.
Polonca Križanič, prof.
SPLETNA UČILNICA GOOGLE CLASSROOM
Vseh 12 učiteljev, ki je bilo na Erasmus+ izobraževanjih in sledenju na delovnem mestu aktivno uporablja Google Classroom za oddajanje domačih nalog, predstavitve, individualno delo z dijaki itd.
AKTIVNOSTI DRUGA DRUGA
V aktivnostih Druga Druga sodeluje 12 učiteljev, ki so se udeležili mobilnosti Erasmus+. Letos so ponudili naslednje vsebine: vodijo krožke, na katerih se pripravljajo na izpit CAE, osredotočen na irsko kulturo, in organizirajo medrazredna tekmovanja (najle). Poleg tega pripravljajo dijake na tekmovanja ter organizirajo šolska tekmovanja, kot je košarka 3 na 3, kar spodbuja ekipni duh in medsebojno sodelovanje.
PRIPRAVE NA TEKMOVANJA IZ ANGLEŠČINE
Tekmovanje iz znanja angleščine je eno od predmetnih področij, na katerem se lahko dijaki preizkusijo v 3. letniku svojega srednješolskega izobraževanja na II. gimnaziji Maribor. Dijaki najprej tekmujejo na šolski ravni v okviru šolskega tekmovanja, ki ga pripravimo in izvedemo učitelji angleščine. Tisti z največjim številom točk nadalje tekmujejo na regijski ravni. Regijsko tekmovanje iz znanja angleščine poteka preko informacijskega strežnika DMFA na matičnih šolah tekmovalcev ter pod okriljem organizacije IATEFL SLOVENIJA, Slovenske zveze učiteljev angleškega jezika. Tisti najuspešnejši imajo nato možnost tekmovati na državni ravni, kjer se poleg jezikovnih spretnosti, znanja besedišča in slovnice preizkusijo tudi v pisanju eseja. Prijava je potekala preko spletnega portala DrugaDruga. Zajeto je tudi področje angleške literature, ki ga je učiteljica letos popestrila s svojim znanjem in veščinami, ki jih je pridobila na izobraževanju Erasmus+ na Irskem.
Klavdija Krempl Slana, prof.
CANKARJEVO TEKMOVANJE
Letos so dijaki 1. in 2. letnikov prebirali roman Mateje Gomboc Gorica in šansone Iztoka Mlakarja, dijaki višjih letnikov pa romana Katarine Marinčič Prikrita harmonija in Ljubezen v času kolere Gabriela Garcie Marqueza. Priprave so potekale ločeno za obe stopnji pod okriljem dveh mentorjev, ki sta za pripravo uporabljala sodobne pristope in veščine, ki sta jih usvojila na E+ izobraževanju. Na regijsko tekmovanje se je uvrstilo sedem tekmovalcev, med katerimi jih je šest prejelo srebrno priznanje, za štiri dijakinje, ki so se uvrstile še na državno tekmovanje, pa na rezultate še čakamo.
Maja Savorgnani, prof.
PRIPRAVE NA TEKMOVANJA IZ MATEMATIKE, FIZIKE, EKONOMIJE
Po izobraževanju Erasmus+ smo obogatili ne samo pouk, ampak tudi priprave na tekmovanja iz matematike, fizike in ekonomije z novimi spoznanji o uporabi spletnih simulacij in prosto dostopnimi orodji, kot so Diigo, Slidesmania, Canva, Gimkit in OBS tools. Ta orodja smo uporabili, da bi dijakom omogočili bolj dinamično in prilagojeno učenje. S svojo naravo spodbujajo večjo vključenost dijakov, saj omogočajo vizualizacijo kompleksnih konceptov in aktivno sodelovanje pri pouku. Uporaba teh orodij je pripomogla k večji angažiranosti dijakov, kar se je odražalo v hitrejšem usvajanju matematičnih konceptov med pripravami na tekmovanja.
Polonca Križanič, prof., Lidija Kodrin, prof. in Gregor Brumec, prof.
CAE (izpit iz angleščine)
Na II. gimnaziji Maribor se vsak torek odvijajo intenzivne priprave na izpit CAE, na katerih se zbere skupina desetih dijakov. Njihov cilj je doseči visoko raven znanja angleščine, ki jo zahteva ta izpit. Pri delu se osredotočajo na učbenike CAE in CPE ter pridobljeno znanje s seminarja na Irskem. Poleg učenja si dijaki privoščijo tudi skodelico čaja, kar prispeva k prijetnemu vzdušju. S skupnim trudom in podporo si prizadevajo, da bi dosegli kar najboljše rezultate na izpitu in si odprli vrata do novih priložnosti.
Jasna Frangež, prof.
WORLD SCHOLAR’S CUP ali WSC mednarodno tekmovanje v angleščini
Klub World Scholar’s Club II. gimnazije Maribor dijakom ponuja priložnost za pridobivanje veščin izven okvirjev tradicionalnega šolskega kurikuluma. Je poklon znanju in spodbuja raziskovanje širokega spektra tem, od umetnosti in družboslovja do naravoslovja. Dijakom nudi vpogled v različne kulture ter prispeva k povezovanju dijakov in širjenju obzorja. Ker je ena izmed redkih aktivnosti, ki poteka v angleškem jeziku, je primerna tudi za vključevanje mednarodnih dijakov in njihovo povezovanje s slovenskimi dijaki, ki se pomerijo v štirih kategorijah — najprej med svojimi vrstniki iz vse Slovenije in nato še z dijaki z vsega sveta na globalni ravni v eni izmed prestolnic. Tekmovanje se tradicionalno zaključi na ameriški univerzi Yale.
Polona Vehovar, prof.
KOŠARKA (RAZREDNO TEKMOVANJE, TRI NA TRI)
Dijaki so po vzoru delavnice ‘Flipped Classroom’ organizirali tekmovanje v košarki 3-3. V sklopu tega dogodka so prevzeli vso odgovornost za organizacijo, pripravo in sojenje, pri čemer so imeli podporo profesorja športne vzgoje. Na tekmovanju je sodelovalo 25 dijakov, ki so se potegovali za zmago v prijateljskem in športnem vzdušju. Dogodek je spodbudil timsko delo, odgovornost in razvijanje športnih veščin med dijaki. Sodelovanje slovenskih in mednarodnih dijakov je pokazalo, kako lahko prevzamejo pobudo in aktivno prispevajo k organizaciji športnih aktivnosti, kar je še dodatno okrepilo vezi med njimi.
Matjaž Vehovar, prof.
PREDAVANJA
GOSTUJOČA PROFESORICA: Claire Demange
DNS ‘The Necessary Teacher Training College in Denmark’
Predavateljica je izvedla delavnico, na kateri je predstavila sodobne učne pristope, ki jih uporabljajo na DNS univerzi.
Kratka vsebina: »Kako se z mehkimi veščinami opremiti za negotovo prihodnost?«
Na delavnici smo razpravljali o prihodnosti, kaj dijake in učitelje skrbi, vznemirja, kaj pa jim vliva upanje. Katera orodja/strategije bodo uporabili, da bi se čim bolje pripravili na prihodnost in bi se ob tem počutili varne. Obojim so lahko v pomoč »mehke veščine« ̶ kot so komunikacija, vodenje, timsko delo, organizacijska in ustvarjalnost, potrebne za usposabljanje, delo in življenje.
Obisk iz Britanske ambasade
Ko boste veliki, boste lahko tako uspešni kot jaz! Je začel svoj nagovor predstavnik Britanske ambasade na II. gimnaziji Maribor. V mesecu aprilu smo gostili predstavnika Britanske ambasade ter dva predstavnika študentov, ki se izobražujeta ali sta se izobraževala na univerzitetnih institucijah v Veliki Britaniji. Namen njihovega obiska je bil osveščanje mladih o možnostih nadaljnjega šolanja v tujini. Zaradi združevanja sodobnih učnih pristopov in izobraževanja učiteljev v tujini, so slovenski dijaki, ki se odločijo za študij v tujini, izjemno dobro pripravljeni na akademske izzive. Imajo trdno podlago in predznanje, zaradi česar so na tujih univerzah zelo cenjeni.
Sledenje na delovnem mestu: obisk iz Španije
V mesecu maju smo gostili dve španski učiteljici, ki poučujeta angleščino in matematiko. Poleg obiska učnih ur sta si ogledali tudi našo šolo, knjižnico, amfiteater ter sodelovali v šolskih aktivnostih. V prostem času sta obiskali Ljubljano in Graz, prav tako pa smo se skupaj odpravili na izlet s splavom po reki Dravi ter se povzpeli do Trikotne jase. Verjamem, da je njuno sledenje na delovnem mestu predstavljalo odlično izhodišče za naš novi projekt z naslovom “Think Globally – Act Locally”, ki nas čaka v šolskem letu 2024/25.
Obisk Zlate Gvozdenov
RAZMIŠLJANJE O UPOKOJITVI PRI STAROSTI 37 LET na severovzhodu Slovenije, ALI MORDA NE? Zlata prihaja iz živahnega mesta Vršac, Republika Srbija in je nekdanja dijakinja II. gimnazije Maribor. Zlato sem prvič spoznal, ko je bila le sramežljiva in plašna najstnica, a z močno voljo po učenju in izvajanju borilnih veščin. Kljub številnim izzivom, vključno s finančnimi težavami, je Zlata pokazala neverjetno vzdržljivost in odločnost, da uspe v študiju ter sledi svojim sanjam. Modre besede Zlatinje matere o pomenu izobraževanja so se dotaknile Zlate, poudarjajoč, da se motiviran študent lahko izkaže ne glede na institucijo, zlasti z besedami: “Za dobrega študenta ni slabe šole!”
Med svojim obiskom je Zlata razmišljala o pomembnosti uravnoteženja dohodka z osebno izpolnitvijo, pri čemer je opazila, da čeprav naravoslovci morda zaslužijo več, to ne nujno pomeni sreče. Poudarila je potrebo po meddisciplinarnem sodelovanju na področjih kot je genska terapija ter napovedala, da bodo prihodnji napredki vključevali kombinacijo bioloških materialov in tehnologije. Govorila je o sodobnih pristopih poučevanja, ki jih je bila tekom študija deležna. Sklepoma je bil obisk Zlate resnično navdihujoč in razsvetljujoč za vse nas v naši šoli, tako učitelje kot učence. Njena odločnost, trdo delo in uspeh na področju molekularne biologije služijo kot opomin, da je z zavzetostjo in strastjo vse mogoče. Njene vpoglede o pomembnosti znanja, sreče in prihodnosti znanosti so neprecenljive. Ko razmišlja o upokojitvi pri mladih 37 letih, kot je sama v hecu povedala, si lahko samo predstavljamo, kaj je v življenju vse dosegla in kakšni podvigi jo čakajo v prihodnosti. Ne glede na to, ali nadaljuje s svojimi revolucionarnimi raziskavami, se ustali v Sloveniji ali raziskuje nove priložnosti, smo prepričani, da bo blestela v katerem koli izbranem življenjskem potu. Zahvaljujemo se za obisk naše nekdanje študentke Zlate Gvozdenove in ji želimo vso srečo in uspeh v njenih prihodnjih prizadevanjih. Resnično je pustila trajen vtis na nas vse.
Obisk Dr. Bruna Mariniča
“Morda ni bolj temeljnega vprašanja kot izvor življenja na Zemlji. Kako lahko začnemo razmišljati o tem problemu in kako nam lahko kemija pomaga razjasniti, kje in kako se je življenje začelo.” Je dr. Bruno Marinič povedal o novodobnih spoznanjih v njegovem raziskovalnem delu. Navdušil je učitelje in dijake, ki ga kar niso mogli nehati spraševati o njegovem delu, znanstvenih raziskavah in tudi o življenju v Angliji. Dr. Marinič ima bogate izkušnje, ki jih je delil za učitelji in dijaki II. gimnazije Maribor na kratkem 45 minutnem predavanju. Govoril je o sodobnih učnih metodah in načinih raziskovanja v naravoslovju, ki jih uporablja pri svojem delu.
DOBROBIT UČITELJEV NA ŠOLI
ŠPORTNA VADBA ZA DOBRO POČUTJE UČITELJEV
Vadba za zaposlene od septembra lani poteka enkrat tedensko na pobudo učiteljev, ki so se udeležili seminarjev na Tenerifih in Islandiji na temo dobro počutje učiteljev na delovnem mestu. Obiskuje je med 8-10 učiteljev. Namenjena je krepitvi telesne pripravljenosti in izboljšanju motoričnih sposobnosti. Osredotočajo se predvsem na pravilno izvedbo vaj za moč, koordinacijo, ravnotežje in gibljivost, s čimer zaposleni pridobijo nabor vaj, ki jih lahko izvajajo tudi samostojno za dolgoročno ohranjanje telesne kondicije. Vadba je sestavljena iz več delov. Začnemo z ogrevanjem, ki pripravi telo na kasnejše obremenitve. Sledi aktivacija globokih stabilizatorjev trupa, zlasti mišice transversus abdominis, ki ima v koaktivaciji z drugimi mišicami ključno vlogo pri stabilnosti jedra človeškega telesa. V tem delu vključujemo tudi mobilizacijske vaje za prsno hrbtenico in kolčni sklep ter vaje za stabilizacijo sklepov, kot so gleženj, koleno, komolec, zapestje in rama. Glavni del vadbe je namenjen ohranjanju in razvoju moči, pri čemer prilagajamo poudarek različnim mišičnim skupinam glede na obdobje vadbe. Zaključimo z vajami za sproščanje in raztezanje z manjšimi amplitudami, da preprečimo prekomerne raztege po intenzivnejši vadbi moči. Poleg telesne pripravljenosti ima vadba tudi pomembno socialno vlogo, saj zaposlenim omogoča druženje v sproščenem okolju, ki se razlikuje od njihovega vsakdanjega delovnega okolja.
POHODNIŠTVO ZA UČITELJE
Gibalno-kulinarično pohodništvo združuje dvodnevno gibanje oz. hojo v naravi s spoznavanjem slovenske kulinarike (dogodek zaključimo z večerjo v okolici cilja oz. ob vrnitvi) in omogoča druženje profesorjev II. gimnazije Maribor, ki ni povezano s službo ali obšolskimi aktivnostmi, temveč z njihovim dobrim počutjem.
Povprečno število udeležencev je okrog 10. Ekipa je zelo mešana – prof. slovenščine, biologije, kemije, ŠVZ, informatike, nemščine in angleščine. Predlagana termina sta vedno dva oz. se določita glede na vreme – zadnji vikend v avgustu ali prvi vikend v septembru. V lanskem šolskem letu smo se iz Trente povzpeli na Kriške pode, letošnji pohod pa je še v fazi načrtovanja.
Gorazd Beranič, prof.
SLEDENJE NA DELOVNEM MESTU – NORVEŠKA
V okviru pouka fizike sem se seznanil z didaktičnimi merilnimi napravami Pasco in njihovo programsko opremo, kar mi je omogočilo učinkovito obdelavo podatkov. Ugotovil sem, da se v fiziki pogosto uporablja tudi program GeoGebra, ki ga nameravam vključiti v svoj pouk. V norveških učbenikih sem opazil, da vključujejo programsko kodo v jeziku Python, kar bom prav tako uvajal pri praktičnih nalogah. Učitelji aktivno vključujejo dijake, kar pomeni, da učna ura nikoli ne poteka zgolj v obliki predavanja. Tudi sam se bom osredotočil na aktivno učenje. Pouk na Norveškem je umirjen in sproščen, kar bi želel prenesti v naše okolje, kjer je vzdušje pogosto strogo. Opazil sem, da dijaki ob vstopu v učilnico odložijo telefone v predalčke, kar preprečuje motnje med poukom. Predlagal sem, da to prakso uvedemo tudi na naši šoli. Prav tako sem opazil televizor ob vhodu, ki prikazuje avtobusne vozne rede, kar bi bilo koristno uvesti tudi pri nas, saj je trenutna oglasna deska slabo vidna.
Gregor Brumec, prof.
SLEDENJE NA DELOVNEM MESTU − NORVEŠKA
Ko sem se udeležila senčenja na delovnem mestu, sem si zastavila dva glavna cilja: spremljati učni proces in delo učiteljev ter usvojiti nove metode poučevanja. Med obiskom sem odkrila veliko zanimivih pristopov k pouku, ki bi jih rada prenesla tudi v svoje delo.
Ena izmed ključnih ugotovitev je bila, da so norveški učitelji zelo osredotočeni na samostojno delo dijakov in skupinsko sodelovanje. Navdušilo me je, kako so starejši dijaki vodili delavnice za mlajše, saj je tak način dela zelo spodbuden in krepi odnose med učenci. Ta pristop bom uporabila tudi pri razrednih urah, kjer bom dijakom omogočila, da se učijo drug od drugega.
Dijakom sem predstavila norveški izobraževalni sistem in metode poučevanja, ki sem jih opazovala. Velik poudarek je bil na projektnih nalogah in aktivnem sodelovanju, zato bom pri pouku slovenskega jezika uvedla več samostojnega in skupinskega dela. Ena izmed idej, ki me je najbolj pritegnila, je snemanje podcastov na problemske teme, kar bom v prihodnje vključila v pouk.
V okviru mobilnosti sem pridobila tudi učno gradivo, ki ga bom delila s kolegi slovenisti, predvsem navodila za ustvarjanje podcastov, ki bodo dijakom omogočila izražanje na kreativen način. Poleg tega sem za dijake v športnem oddelku pripravila spletno stran, na kateri bodo lahko dostopali do gradiva za jezik in književnost od 1. do 4. letnika.
Kot razredničarka v športnem oddelku sem se prav tako osredotočila na izboljšanje spremljanja dijakov, ki so pogosto odsotni zaradi treningov in tekmovanj, zato sem uvedla mesečna online srečanja, ki bodo olajšala komunikacijo in omogočila boljše spremljanje njihovega napredka. Prav tako sem se odločila, da jim omogočim online pouk in snemanje analiz književnih del, kar bo dijakom omogočilo, da snov predelajo v svojem ritmu.
Pomemben korak v smeri prilagajanja njihovim potrebam je tudi možnost pisanja testov in pridobivanja ustnih ocen na daljavo, kar bo olajšalo njihov urnik in omogočilo boljšo organizacijo učenja.
Celotna izkušnja mi je prinesla ogromno novih idej in vpogledov, ki jih bom z veseljem vključila v svoje delo s ciljem, da izboljšam kakovost pouka in omogočim dijakom čim boljše pogoje za učenje.
Nataša Preglau Borko, prof.
